Monthly Archives: June 2018

Človekove pravice: Pravice beguncev

Category : Obvestila

Spletni tečaj

refugee-1226610_960_720

Leta 2016 je Amnesty International zagnal spletni tečaj Človekove pravice: Pravice beguncev, ki ga je opravilo približno 89 000 ljudi po celem svetu! Mednarodno gibanje je zaradi velike uspešnosti in ponovnega povpraševanja ponovno zagnalo spletno usposabljanje s posodobljenimi vsebinami, ki bo na voljo od 20. junija 2018 do 20. januarja 2019. Prijavijo se lahko vsi, število mest je namreč neomejeno.

Tečaj je na voljo v angleščini, španščini ali francoščini, edini pogoj za dostop je delujoča spletna povezava. Med opravljanjem tečaja boste morali kritično razmišljati in sodelovati z drugimi udeleženci tečaja. Namen tečaja je, da so udeleženci po uspešnem zaključku opolnomočeni za ustvarjanje sprememb!

Vsi, ki uspešno opravijo tečaj, boste opremljeni z znanjem in veščinami za ščitenje pravic beguncev. Tečaj vključuje uvod v pravice beguncev in koncept mednarodne zaščite, različne razloge za beg ter informiranje o ekstremnih razmerah, v katerih se znajdejo, vlogo držav pri ščitenju pravic ter pregled možnosti za ukrepanje, ki jih imajo udeleženci tečaja.

Vsi, ki želite po zaključenem izobraževanju prejeti certifikat, ga lahko naročite od izvedbenih partnerjev edX. Prijavite se zdaj!

Vir in foto: Mlad.si in Amnesty International Slovenia


Odprt razpis za subvencioniranje študentskega bivanja

Category : Obvestila

Rok za prijavo na razpisa je 16. avgust.

Študentski domovi visokošolskih središč v Kopru, Ljubljani in Mariboru so objavili razpis za subvencionirano bivanje študentov v študijskem letu 2018/19. Razpisanih je skupaj 11.926 mest za bivanje v študentskih domovih in pri zasebnikih. Še 15 mest pa je razpisanih za študente s priznano mednarodno zaščito. Rok za prijavo na razpisa je 16. avgust.

Za sprejem je razpisanih 4050 mest in 7876 za podaljšanje bivanja. Višina subvencije v študijskem letu 2018/19 v javnih dijaških, dijaško študentskih in študentskih domovih ostaja enaka kot lani, in sicer znaša 21,50 evra, prav tako subvencija za bivanje v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih ostaja 32 evrov.

Rok, ki ga študenti za sprejem v subvencionirano bivanje in podaljšanje bivanja ne smejo zamuditi, je 16. avgust. Prošnjo morajo oddati z elektronsko vlogo na spletnem portalu eVŠ. Vsak študent lahko odda samo eno prošnjo.

Študenti, ki bodo izpolnjevali pogoje za subvencionirano bivanje pri zasebnikih, bodo lahko sklenili pogodbe za bivanje le pri tistih zasebnikih, ki bodo izbrani na javnem razpisu, ki ga za zasebnike objavijo študentski domovi za študijsko leto 2018/19.

V Ljubljani je v študentskem domu na voljo skupaj 6836 ležišč, od tega je predvidenih 2115 mest za sprejem in 4721 mest za podaljšanje bivanja. V dijaških domovih je na voljo 285 ležišč, v zasebnih študentskih domovih pa še 254 ležišč. Za bivanje oz. podaljšanje bivanja študentov pri zasebnikih je na voljo 375 ležišč. V mariborskem visokošolskem središču javni študentski domovi razpisujejo 2458 ležišč, od tega 950 za sprejem in 1508 mest za podaljšanje bivanja. V dijaških domovih je na voljo skupaj 90 ležišč, v zasebnih domovih pa še 144.

Na Primorskem pa so razpisane kapacitete v Kopru, Izoli, Piranu, Portorožu in Novi Gorici. Skupaj so na voljo 1404 prosta mesta.

Cenzus za pridobitev subvencije za prihodnje leto znaša 2440,43 evra bruto mesečno na družinskega člana v letu 2017.

Pisarne za študentske domove bodo do 17. septembra na spletnem portalu eVŠ objavile informativno prednostno listo. Študenti, ki podaljšujejo bivanje, bodo o tem, ali izpolnjujejo pogoje za subvencionirano bivanje, obveščeni po pošti na naslov stalnega prebivališča predvidoma po 16. oktobru.


Poletna šola za dijake: Več kot 360 priložnosti, ki čakajo nate

Category : Obvestila

Dijaki in dijakinje, če še ne veste, kaj bi študirali, je Poletna šola Kariernih centrov Univerze v Ljubljani odlična priložnost, da se bolje spoznate, obiščete fakultete in akademije Univerze v Ljubljani in vidite, kaj s pridobljeno izobrazbo in poklicem lahko počneš po koncu študija.

Poletna šola je izbirnega tipa, tako da si lahko izbereš delavnice in obiščeš fakultete/akademije ali podjetja oziroma organizacije, ki so ti zanimivi. Prijaviš se torej na posamezno delavnico ali obisk in ne na celotno poletno šolo.
Poletna šola je tematsko sestavljena iz treh sklopov:

Kam & kako      

Vsak dan poletne šole se lahko dopoldne udeležite delavnic, s katerimi boste pridobili vpogled v svoje interese, osebnostne lastnosti in kompetence ter slišali vse o možnostih študijske izmenjave in informacijah o vpisnem postopku.
več informacij o delavnicah >>

Faksi v praksi    

Faksi niso le predavanja in vaje, temveč skrivajo še marsikaj, kot je delo v laboratoriju, praktične vaje, timsko delo in sodelovanje pri študentskih dejavnostih. Kakšni so »faksi v praksi«, boste raziskovali na obisku fakultet in akademij, kjer boste spoznali še, kakšne kompetence boste pridobili skozi študij, katera področja se odpirajo v prihodnje, kako so zaposljivi njihovi diplomanti in kako se študijski programi med seboj prepletajo.

Znanje v praksi    

Preverite, kako lahko svoje znanje, ki ga boste pridobili na univerzi, uresničite v poklicu! Kaj lahko vse počnete z eno izobrazbo? Katere vse izobrazbe lahko vodijo do enakega poklica? Preko pogovora in praktičnega prikaza dela v uveljavljenih podjetjih in institucijah bo vaša odločitev za študij še lažja.

Individualna svetovanja

Celotno trajanje poletne šole bodo na voljo tudi karierni svetovalci za individualne posvete, na katerih jih lahko vprašaš še bolj podrobno glede izbire študija. Zanje je potrebna predhodna prijava na poletnasolakc@uni-lj.si.

KONTAKT ZA VEČ INFORMACIJ:
Če te zanima Poletna šola za dijake in imaš kakšno vprašanje, nam lahko pišeš na poletnasolakc@uni-lj.si  ali pokličeš 01 2418 698 (Sabina Mikuletič Zalaznik, karierna svetovalka).
INFO in PRIJAVA: KcULJ

Najpogostejša vprašanja in odgovori na temo študentskega dela

Category : Obvestila

Pri odločitvi za študentsko delo se nam velikokrat porajajo različna vprašanja v zvezi z delom. e-Študentski servis je spodaj zbral najpogostejša vprašanja in pripravil uporabne odgovore in informacije.

Kakšna je minimalna urna postavka?

Minimalna urna postavka je 4,61 € bruto, kar pomeni 3,90 € neto. To pomeni, da je najnižje plačilo, ki ga prejmeš na račun, 3,90 € na uro, preostali znesek pa se ti odvede za pokojninsko dobo.

Kdaj moram dvigniti napotnico?

Napotnica je pravna podlaga za delo prek študentskega servisa, zato semora vedno dvigniti pred pričetkom dela. To je pomembno, ker bo v nasprotnem primeru to delo ‘na črno’, v primeru inšpekcijskega pregleda pa bosta kaznovana oba z delodajalcem. Denarne kazni za take prekrške so visoke.

Koliko lahko zaslužim?

Zaslužek prek študentskega servisa ni omejen navzgor. To pomeni, da lahko študent zasluži kolikor želi, le da bo pri višjem zaslužku moral plačati dohodnino.

Kdo lahko dela?

Osnovnošolci, ki so zaključili osnovno šolo in se bodo vpisali na srednjo šolo: lahko prvič delajo prek študentskega servisa, ko dopolnijo 15 let
Dijaki: Redni dijaki, ki imajo status dijaka v Sloveniji ali tujini in so dopolnili 15 let.
Redni in izredni študentje: Študentje, ki imajo status rednega ali izrednega študenta v Sloveniji ali v tujini
Udeleženci izobraževanja odraslih: izredni dijaki, ki so mlajši od 26 let,
se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja,
niso v delovnem razmerju,
niso prijavljeni pri Zavodu za zaposlovanje kot brezposelne osebe,
se ne izobražujejo v skladu s predpisi o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
Tujci: tujci, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji in tujci, ki študirajo v Sloveniji.

Na kaj moram biti pozoren pred pričetkom dela?

Študentom svetujemo, da se že pred začetkom dela z delodajalcem zelo natančno dogovorita o vseh pogojih dela:

  • urni postavki (plačilo za uvajanje, plačilo za delo, način obračunavanja
  • stimulativnega dela, rokovanju z denarjem, inventurni manko…),
  • trajanju dela,
  • zahtevah, dodatnih pogojih, internih pravilih v podjetju,
  • roku, v katerem lahko pričakuje plačilo.

Pred samim začetkom dela se na študentskem servisu lahko pozanimajo, ali potencialni delodajalec redno plačuje ali preverijo na www.neplacniki.info, ali je to podjetje na seznamu neplačnikov študentskega dela.

Dogovor pred začetkom dela je nujno potreben, da med samim delom ali po njegovem zaključku ne pride do nesoglasij in nesporazumov. Če kljub temu pride do nesoglasij, se lahko obrnejo na študentski servis, ki vstopi kot mediator med študentom in podjetjem.

Delo prek študentskega servisa ni delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, zato tovrstne pogodbe študent ni dolžan podpisati.

Kje najdem delo?

Študentska dela so objavljena na straneh študentskih servisov, največja ponudba dela je na www.studentski-servis.com.

Velikokrat pa podjetja iščejo mlade, ki bi jim pomagali prek znancev, sorodnikov in prijateljev, tako da je vredno vprašati o delih tudi pri njih.

Pri pripravi teksta nam je na pomoč priskočil e-Študentski Servis.

Vir: ŠKIS


Prihaja 14. Kino Otok

Category : Obvestila

Val pogumnih filmskih vizij.

Poletje se bo ponovno pričelo z mednarodnim filmskim festivalom Kino Otok – Isola Cinema, ki bo med 6. in 10. junijem že štirinajstič preplavil s filmi, pogovori z avtorji, filmskimi večeri pod zvezdnim nebom in glasbenimi nočmi. S svojim širokim izborom filmov bodo poskrbeli, da vsak najde nekaj zase.

Tako bo festivalski val Izolo zaobjel in tam dosegel znana prizorišča ter nove kotičke, se naselil v galerije in na trge, ter pljusknil vse do ljubljanskega Kinodvora in Slovenske Kinoteke ter nato zavaloval še v Koper, Tolmin, Sežano in Idrijo. Zopet bo del tudi Podmornica – Otok za mularijo, filmsko-vzgojni program zavoda Otok, ki ponuja zabavo predvsem za mlajše obiskovalce.

Filmi in gostje

Vstopnice


Študenti in dijaki tudi letos ugodneje na Festival Lent

Category : Obvestila

ŠOUM ter Narodni dom Maribor omogočata cenejši nakup

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) in Narodni dom Maribor tudi letos študentom in dijakom omogočata ogled prireditev v okviru Festivala Lent po dostopnejši ceni. Mladi bodo za »Lento«, odšteli le  15 €.

Lenta bo študentom in dijakom tako omogočala vstop po dostopnejši ceni kar na 80 dogodkov, na 8 različnih prizoriščih: 7 dogodkov na Glavnem odru, v Sodnem stolpu, v Vetrinjskem dvoru,v Unionski dvorani, na Mladininem odru, Jazz podij na odru Minoriti, odprta plesna scena v SNG Maribor in Lutkovnem gledališču.

Lenta omogoča še:

  • občuten popust za vse prireditve s posebno vstopnino,
  • brezplačen vstop v Pokrajinski muzej Maribor, Umetnostno galerijo, Muzej narodne osvoboditve med 22. 6. in 30.6.,
  • 50 % popust za vstopnico na kopališču Mariborski otok do 3.7.
  • brezplačni avtobusni prevoz na vseh mestnih linijah v Mariboru v času Festivala Lent.

Subvencionirane “Lente” so že na voljo. Cena Lente za študente in dijake je 15 € v redni prodaji.

Lente po subvencionirani ceni je mogoče kupiti na spodaj navedeni lokaciji, ob predložitvi veljavne študentske ali dijaške izkaznice ter potrdila o vpisu (dokazilo o veljavnem statusu):

Program letošnjega festivala najdete na njihovi spletni strani.


Študentska delovna brigada

Category : Obvestila

Letos že 20-tič!

Študentska delovna brigada (ŠDB) je s svojo 19. letno zgodovino največji prostovoljni projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru (ŠOUM). Leta 1999 je idejni vodja projekta Zoran Kačičnik prvič zbral ekipo študentov, ki so bili pripravljeni prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Od tistega časa se je razvila tradicija Študentske delovne brigade, ko vsako leto nudimo pomoč prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi. V 19. letih smo odstranjevali posledice potresa, plazu, obnavljali smo turistične in tovorne poti, čistili in urejali jaške, krajevne vodnjake, vhode in notranjosti rudnikov, obnavljali smo krajevne znamenitosti, razgledne stolpe, pleskali ograje, mostove in mnogo drugega.

Namen Študentske delovne brigade je v prvi vrsti pomoč pomoči potrebnim, spodbujanje solidarnosti med študenti in seveda tudi druženje in sklepanje prijateljstev, ki trajajo še dolgo po zaključku študija. Poleg trdega dela tako združujejo še zabavo, spoznavanje Slovenije in njenih prelepih krajev, skritih lepot in raznolikih običajev.

Delovni dan

Delovni dan se prične z budnico ob rani sedmi uri zjutraj. Sledi ena ura časa za umivanje, zajtrkovanje in pripravo na delo. Na Študentski delovni brigadi so razdeljeni v skupine, ki delujejo na različnih deloviščih. Vsaka skupina ima svojega vodjo, ki je zadolžen za organizacijo in nemoten potek dela. Okoli osme ure je tako že vsaka skupina na svojem delovišču, ki traja vse do treh popoldan. Sledi kosilo in popoldanske aktivnosti, ki navadno vključujejo druženje z domačini, športne in družabne igre, ogledi krajevnih znamenitosti in spoznavanje kulturne dediščine okoliških krajev. Na deloviščih se dela vseh 9 dni, zadnji dan pa je namenjen pospravljanju tabora in pripravi odhoda domov. Vsako leto kampiramo v šotorih na prostem, izven urbanih naselij.

Eden od brigadirjev je vsak dan zadolžen za pomoč v kuhinji (pomoč pri pomivanju posode, pripravi malice, pomoč pri pripravi kosila in večerje, čiščenje tabora).

Vsi študentje, ki so se udeležili Študentske delovne brigade, lahko povedo, da se vsako leto z veseljem znova vračamo. Študentje, ki se udeležujejo tega projekta se zavedajo pomena prostovoljnega dela in medsebojnega nudenja pomoči. V desetdnevnem druženju se človek začne zavedati pomena timskega dela, odgovornosti do drugih in solidarnosti.

Dokumentarec o ŠDB

Pri RTV Slovenija so o projektu zapisali: “Za študente je to čas spoznavanja vrednot kot so prijateljstvo, spoštovanje, prostovoljstvo, delo v timu in čas, v katerem kot generacija pustijo svoj pečat z lastnim delom. Hkrati je brigada antiteza potrošniške družbe in egoizma.”

Film: Študentska delovna brigada


Kakšen je dober vodja?

Category : Obvestila

V svetu 4.0 vse večji delež mladih deluje v fluidnih organizacijskih strukturah. Prihaja do pogostih menjav vlog in zadolžitev, po drugi strani pa si generaciji Y in Z v veliko večji meri kot predhodnje želita delati smiselne stvari, dejavnosti, ki bodo imele učinek v družbi.

Vodenje (“leadership”) je tako pri zaposlovaynju mladih ključnega pomena, saj se velikokrat stvari delajo v skupinah, kjer je ključen element vodja, da posamezne dele poveže v celoto. Zato bomo na dogodku gostili nekaj raznovrstnih gostov, ki so aktivni tako na področju »voditi« kot tudi biti »vodeni«. Poznavamo različne tipe vodij, take ki vodijo podjetja, ki bi jim lahko z drugo besedo rekli »šefi« kot tudi take, ki vodijo skupine sodelavcev, pogovore, itd. Zato se smo se v Središču Rotunda vprašali: »Kakšen pa je dober vodja?«.

Zato Središče Rotunda Koper, v soorganizaciji s Socialno akademijo in Fakulteto za managment organizira dogodek z naslovom Kakšen je dober vodja, ki se bo zgodil v torek, 5.6.2018, ob 13.00 v prostorih Središča Rotunde, na Destradijevem trgu 11 v Kopru (vhod iz Vojkovega nabrežja).

Na pogovoru bomo gostili:
– dr. Bojan Mevlja, direktor Središča Rotunda Koper, so.p.
– Alenka Hodžič
– Mojca Vojska, direktorica Centra mladih Koper
– Dorijan Maršič, direktor Univerzitetnega inkubatorja Primorske

Vabljeni ste vsi, ki bi si želeli več slišati o konceptu vodje ter značilnostih, ki bi jih, po mnenju naših gostov, moral imeti idealni vodja.

Vir in foto: Središče Rotunda