Monthly Archives: May 2019

AKADEMSKI KOLEGIJ – KAJ SE DOGAJA?

Category : Obvestila

Že na začetku letošnjega leta so se na medije in različne študentske organizacije obrnili študenti, ki bivajo v študentskem domu Akademski kolegij – iz uprave Študentskih domov Ljubljana (ŠDL) so bili obveščeni, da se bo cena najemnine zvišala oz. da se bodo iz doma morali celo izseliti.  Sedaj pa je do nas prišla neuradna informacija, da naj bi se ta nočna mora počasi spremenila v resničnost. Študenti naj bi morali svoje sobe zapustiti do poletja, saj bo študentski dom najverjetneje kmalu zaprl svoja vrata.

Zakaj pa je do tega sploh prišlo? Lansko leto se je zaključil denacionalizacijski postopek, polna lastnice stavbe pa je postala Mestna občina Ljubljana (MOL), ki je Študentskemu domu Ljubljana ponudila nadaljnjo rabo objekta za približno 43.000 €, kar bi pomenilo okrog 8 €/m2 mesečne najemnine. Vendar pa se uprava ŠDL s tem ne strinja, čeprav postelj za študente še vedno primanjkuje. Glede na objavo prednostne liste z dne 7. 5. 2019 na posteljo še vedno čaka 71 študentov in študentk, četudi se je študijsko leto že skoraj izteklo. Če se študentski dom Akademski kolegij zapre, bi to pomenilo še okrog 200 študentov, ki so že opravičeni do subvencioniranega bivanja v študentskem domu, vendar tega preprosto ne bodo morali izkoristiti, saj prostih postelj ni.

Zavedamo se, da je zahteva MOL po plačilu najemnine zagotovo legitimna in pričakovana. Vendar pa bi pri tem, če se MOL že predstavlja kot univerzitetno mesto, morali gledati tudi na dobrobit študentov, ki tam živijo. To so večinoma študentje, ki prihajajo že tako iz bolj socialno ogroženih družin in ki si dodatnih stroškov preprosto ne morejo privoščiti, zato bi morali biti pri takšnih korakih in odločitvah še toliko bolj previdni. Upoštevati je tudi potrebno, da v Ljubljani trenutno stanovanj za najem skorajda ni. Tista, ki so, se oddajajo preko platforme Airbnb turistom, ali pa so cene tako visoke, da so študentom z minimalnimi prihodki finančno popolnoma nedostopna.

Zavedamo se, da ŠDL trenutno zagotovo ni v najboljšem položaju, a vendarle denacionalizacijski postopek traja že vse od leta 1992 in bi lahko trenutno dogajanje pričakovali že več let ter se nanj ustrezno pripravili. Zakaj se ni že prej začelo vlagati v povečevanje kapacitet in gradnjo novih študentskih domov? Zakaj to ni bila prioriteta ŠDL? In zakaj to ni bila prioriteta naše vlade, naše države? ŠDL je v letošnjem letu iz strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) dobil 2 € mesečno na študenta več, kar pomeni skupaj približno 180.000 € na leto, stanarine pa so za študente ostale iste oziroma so se v nekaterih domovih zaradi »višanja stroškov bivanja« celo dvignile! Še vseeno pa je to premalo, saj naši državi študentski domovi očitno niso prioriteta. Pomembno je poudariti, da za gradnjo in obnovo študentskih domov plačujemo mi, študentje, sami. Tako so študentski domovi, po podatkih za leto 2017, preko koncesijske dajatve iz študentskega dela dobili kar 5.138.475 €. Seveda pa študenti v študentskem domu ne živimo brezplačno in plačujemo najemnino, ki je prav tako namenjena poravnavi stroškov, obnovi in gradnji novih študentskih domov.

Če se vrnemo na študentski dom Akademski kolegij – ta ima zagotovo svoje pomanjkljivosti. Iz stropov odpada omet, barva iz oken in vrat se lušči, sobe so hladne, kuhinje sploh nimajo, pohištvo pa bi verjetno že lahko prestavili v muzej. Vendar pa mnogi študenti izpostavljajo tudi njegove prednosti – na sredini imajo atrij, na katerem se lahko družijo, sobe so velike in večinoma enoposteljne, veliko prostora pa dajejo tudi posameznikovi kreativnosti pri urejanju svoje sobe. Ker pa je stavba že precej dotrajana, ŠDL to opravičuje z nizkimi stanarinami, ki študentom, sploh iz družin s slabšim socialno-ekonomskim statusom, predstavlja še dodatno olajšanje. Čeprav Akademski kolegij ni najbolj luksuzen študentski dom, je vseeno dom mnogim. In v trenutni neugodni situaciji na področju trga nepremičnin, tik pred izpitnim obdobjem, si ne moremo privoščiti, da bi ta dom izgubilo 200 študentov.

Nika Bukovšek

Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS


STRES – KAKO SE Z NJIM SOOČITI IN GA PREMAGATI?

Category : Obvestila

Seminarske naloge, zagovori, kolokviji, roki za oddajo nalog in raziskav, študentsko delo, prostovoljne aktivnosti … pred vrati pa izpiti in z njimi eno najbolj stresnih obdobij vsakega študenta. Občutenje stresa je nekaj povsem vsakdanjega in določene stopnje stresa nam lahko celo koristijo, saj nas spodbujajo k spremembam in napredku. Vendar če stres traja predolgo, lahko postane breme in celo ogroža zdravje. V času študija in sprejemanja pomembnih življenjskih odločitev se z njim srečujemo na vsakem koraku. Kako se soočiti z njim, da nas ne bo oviral pri učenju, opravljanju študijskih obveznosti in v življenju?

Kaj je stres?

Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na nek dejavnik (stresor), ki zamaje človeško notranje ravnovesje. Od posameznikove reakcije na nek dogodek, ki povzroči začasno neravnovesje, je odvisno, ali bo ta dogodek razumel kot stres ali pa kot vzpodbudo, motivacijo in večjo učinkovitost.

Stres se kaže tako na telesu, kot tudi na čustveni in duševni ter vedenjski ravni. Ko je oseba »pod stresom«, je čustveno razdražena in napeta, ima težave s koncentracijo, spominom, ima občutek preobremejenosti, manjvrednosti, težave pri sprejemanju odločitev, zmanjša pa se jim tudi sposobnost pri delu. Na telesu se stres kaže v pomanjkanju energije, stalni utrujenosti in izčrpanosti, težavah s spanjem, pogostih glavobolih, bolečinah v želodcu, hrbtu in mišicah, slabosti, spremenjeni prebavi in apetitu. Na vedenjski ravni se kaže v spremenjenem slogu komuniciranja, pretirano kritičnem pristopu, pomanjkanju volje in zanimanja, prenajedanju, površnosti pri delu, v občutku nekoristnostni in nezaželenosti ter begu v samoto, prav tako pa se zmanjša skrb za zdravje.

Preberi si nekaj nasvetov, s katerimi lahko med študijem in učenjem poskrbimo za zmanjšano raven stresa in naše duševno zdravje

Organiziraj se

Zapiši si tedenska ali dnevna opravila oziroma naloge, ki jih moraš opraviti. Tako se lahko osredotočiš na eno stvar naenkrat, pri tem pa te ne bo skrbelo, da bi na kaj pozabil.

Sestavi si urnik učenja

Vanj vključi učenje, odmore in sprostitev v primernih razmerjih. Ne pozabi na telovadbo in zdrave obroke.

Vzemi si čas zase

Med učenjem ne pozabi nase. Vzemi si čas za dejavnosti in aktivnosti, ki te veselijo in sprostijo. Branje knjige, poslušanje glasbe, sprehodi, tek, ples, večerna pijača in klepet s prijatelji … Ob takem odmoru pozabiš na vse skrbi in stres se sprosti.

Privošči si »power nap«

Včasih se moramo sprostiti in si vzeti odmor, da sprostimo stres. Če si utrujen in moraš ostati produktiven, si privošči kratek spanec, ki naj ne bo daljši od 30 minut. V tem času se možgani znebijo nepotrebnih informacij, ki so shranjene v kratkotrajnem spominu. Če si moraš zapomniti veliko informacij, strokovnjaki priporočajo 20-minutni spanec. Vsekakor pa si poskusi vsako noč privoščiti dovolj spanca.

Pozitivne misli

Med študijem se osredotoči na pozitivno – opravljeni izpiti v poletnem roku pomenijo brezskrbno poletje, zaključek študija odpira karierne poti, vsak opravljen izpit pa tudi pomeni svojevrstno zmago. Bodi ponosen tudi na manjše dosežke, ki jih osvojiš v času študija in naj ti bodo motivacija za naprej. Vsi težki in stresni trenutki ter neprespane noči med izpiti bodo ob zaključku študija pozabljeni.

Stresu bi se najraje izognili, vendar je to skorajda nemogoče. Pomembno je, da prisluhnemo svojem telesu, poskrbimo za svoje telesno in duševno zdravje ter si v hitrem tempu življenja privoščimo tudi čas zase in odklop od obveznosti.

Odbor za izobraževanje Zveze ŠKIS


NEDVOMNO NEPOZABNA IN EDINSTVENA ŠKISOVA

Category : Obvestila

Obarvana rumeno, prepletena z nekoliko dežja, blatna, a nedvomno edinstvena Škisova tržnica 2019 je skozi dan privabila več kot 20.000 mladih. Tudi vreme ni ustavilo mladih in edinstvenega občutka Škisove tržnice.

Škisova tržnica, ki je med študenti pridobila že prav posebno mesto, je prerasla v nekaj več kot samo prireditev, postala je izkušnja, ki jo more doživeti prav vsak študent. »Pogled na mimohod z odra in študentski klubi, ki so kljub dežju ponosno predstavljali svoj klub, ki so se trudili več tednov in pripravljali vsebine za Škisovo tržnico – to je tisti čar, za kar delamo, to je bistvo Zveze ŠKIS, povezovanje. Letošnja Škisova je bila za organizatorje prav posebna. Še posebej smo hvaležni vsem klubom in partnerjem, ki so verjeli v nas in nam zaupali, da izpeljemo še eno, tokrat res edinstveno Škisovo,« je povedala Nina Plank, predsednica Zveze študentskih klubov Slovenije.

Dokaz, da je Škisova zares edinstvena, je obisk več kot 20.000 ljudi, ki so kljub slabšim vremenskim razmeram podprli prireditev. Obiskovalci so lahko obiskali klube iz 6 različnih regijah, kateri so pripravili svoje lokalne kulinarične specialitete, atrakcije in predstavitve svojih klubov. Naziv »najboljša stojnica« je prejel Študentski klub Selške doline, regija, ki je imela najbolj čist otoček pa je postala primorska. V študentskih igrah je letos svoje konkurente prav tako premagala primorska regija. Za pester zaključek večera so na glavnem odru poskrbeli Siddharta, Jan Plestenjak, Vlado Kreslin, Pero Lovšin, Pop Design in ostali. Na elektro odru pa so od 16. ure naprej obiskovalci lahko uživali v ritmih Claya Clemensa, Kosta Radmana, Dynora, Plastic Funka in drugih DJ-jev.

Zveza ŠKIS, glavni organizator Škisove tržnice, je v pripravo izvedbe prireditve vložila več kot 6 mesecev dela, za obiskovalce pripravila kar 14 ur pestrega dnevnega in večernega programa, v 9 urah pa se je na dveh glasbenih odrih zvrstilo več kot 17 izvajalcev. “Vsakdo med nami, ki je bil na svojem najljubšem koncertu, v super družbi pozna tisti občutek sreče. In to je tisto, kar iščemo pri vsakem obiskovalcu. Da si del zgodbe, ki je nekomu polepšala dan – mogoče samo z najljubšo pesmico, podarjeno hrano ali lepo besedo. Vsak med nami je edinstven in to je bistvo Škisove. Da je edinstvena,” je povedal Jernej Tomazin, vodja Škisove tržnice 2019.

EDINSTVENA. ŠKISOVA.