Problematika svetovnega zdravstva je že nekaj let poglaviten problem, s katerim se srečuje WHO oz. svetovna zdravstvena organizacija. Kljub nenehnemu napredku v tehnologiji je na svetu še vedno prevelik delež prebivalstva, ki ne more priti niti do osnovnih zdravil.

Z namenom opozarjanja na pereče zdravstvene probleme po svetu že od leta 1950 obeležujemo 7. april kot Svetovni dan zdravja s strani Svetovne zdravstvene organizacije. Geslo letošnjega svetovnega dne je Univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev za vsakogar, vsepovsod. S to temo je SZO želela opozoriti na še vedno slabo pokrito področje zdravstvenih storitev v velikem delu sveta. Poudariti želijo idejo, da bi imeli vsi ljudje enako dostopnost do zdravstva, prav tako pa bi le-to pripadalo vsem, ne glede na njihovo finančno stanje.

Ker imamo v Sloveniji urejeno osnovno brezplačno zdravstvo, ki je namenjeno vsem državljanom, velikokrat nismo pozorni na ureditev zdravstva v tujih državah. Da pa bi si lahko malo lažje predstavljali, v kakšnem stanju je zdravje dandanes, smo vam opisali nekaj zanimivosti.

• Pričakovana življenjska doba se je od leta 2000 do 2016 zvišala za kar pet let in pol, kar pomeni, da bodo otroci rojeni v po letu 2016 v povprečju živeli do 72 leta. Po drugi strani pa imajo ljudje v državah z nižjimi prihodki za kar 18 let nižjo pričakovano življenjsko dobo. Najvišja pričakovana doba je v žepni državi Monako in znaša skoraj 90 let, medtem ko povprečni Slovenec dočaka 81 let. Razlika je vidna tudi med spoloma, saj imajo ženske za kar nekaj let v povprečju daljšo pričakovano dobo.

• Na podlagi podatkov SZO tiskovna agencija Bloomberg vsako leto določi najbolj zdrav narod na svetu. V letu 2018 so prvo mesto osvojili Španci in iz prvega mesta izrinili Italijane, tretji pa so Islandci. Med 169 državami se je Slovenija uvrstila na 24 mesto. Bloombergov indeks upošteva več kazalnikov za zdravje naroda, med drugim pričakovano življenjsko dobo, telesno težo, kajenje ter okoljske dejavnike, kot so dostop do čiste pitne vode ter sanitarni pogoji.

• Kuba ima zaradi zelo visokega števila zdravnikov največje razmerje med zdravniki in pacienti na svetu, 170 : 1. Sledijo bivše socialistične države in preostanek Evrope. Slovenija se nahaja zelo visoko na lestvici z razmerjem 350 : 1, in sicer pred ZDA, Avstralijo in Kanado. Večina afriških držav se nahaja na dnu lestvice zaradi velikega primanjkljaja zdravnikov – en zdravnik skrbi za 20.000 ljudi in več.

• »Najboljša država za rojevanje« je Norveška, za katero je značilna najnižja smrtnost novorojenih otrok ter najmanjša verjetnost za smrt med porodom. Poleg odličnega zdravstva imajo tudi plačan porodniški dopust za 46 tednov. Po drugi strani pa po svetu vsak dan umre skoraj 800 žensk zaradi komplikacij pri nosečnosti in med porodom, kar kaže na velik razpon med revnimi in bogatimi in kakšni zdravstveni sistemi so v državah.

Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS