Seminarske naloge, zagovori, kolokviji, roki za oddajo nalog in raziskav, študentsko delo, prostovoljne aktivnosti … pred vrati pa izpiti in z njimi eno najbolj stresnih obdobij vsakega študenta. Občutenje stresa je nekaj povsem vsakdanjega in določene stopnje stresa nam lahko celo koristijo, saj nas spodbujajo k spremembam in napredku. Vendar če stres traja predolgo, lahko postane breme in celo ogroža zdravje. V času študija in sprejemanja pomembnih življenjskih odločitev se z njim srečujemo na vsakem koraku. Kako se soočiti z njim, da nas ne bo oviral pri učenju, opravljanju študijskih obveznosti in v življenju?
Kaj je stres?
Stres je čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posameznika na nek dejavnik (stresor), ki zamaje človeško notranje ravnovesje. Od posameznikove reakcije na nek dogodek, ki povzroči začasno neravnovesje, je odvisno, ali bo ta dogodek razumel kot stres ali pa kot vzpodbudo, motivacijo in večjo učinkovitost.
Stres se kaže tako na telesu, kot tudi na čustveni in duševni ter vedenjski ravni. Ko je oseba »pod stresom«, je čustveno razdražena in napeta, ima težave s koncentracijo, spominom, ima občutek preobremejenosti, manjvrednosti, težave pri sprejemanju odločitev, zmanjša pa se jim tudi sposobnost pri delu. Na telesu se stres kaže v pomanjkanju energije, stalni utrujenosti in izčrpanosti, težavah s spanjem, pogostih glavobolih, bolečinah v želodcu, hrbtu in mišicah, slabosti, spremenjeni prebavi in apetitu. Na vedenjski ravni se kaže v spremenjenem slogu komuniciranja, pretirano kritičnem pristopu, pomanjkanju volje in zanimanja, prenajedanju, površnosti pri delu, v občutku nekoristnostni in nezaželenosti ter begu v samoto, prav tako pa se zmanjša skrb za zdravje.
Preberi si nekaj nasvetov, s katerimi lahko med študijem in učenjem poskrbimo za zmanjšano raven stresa in naše duševno zdravje
Organiziraj se
Zapiši si tedenska ali dnevna opravila oziroma naloge, ki jih moraš opraviti. Tako se lahko osredotočiš na eno stvar naenkrat, pri tem pa te ne bo skrbelo, da bi na kaj pozabil.
Sestavi si urnik učenja
Vanj vključi učenje, odmore in sprostitev v primernih razmerjih. Ne pozabi na telovadbo in zdrave obroke.
Vzemi si čas zase
Med učenjem ne pozabi nase. Vzemi si čas za dejavnosti in aktivnosti, ki te veselijo in sprostijo. Branje knjige, poslušanje glasbe, sprehodi, tek, ples, večerna pijača in klepet s prijatelji … Ob takem odmoru pozabiš na vse skrbi in stres se sprosti.
Privošči si »power nap«
Včasih se moramo sprostiti in si vzeti odmor, da sprostimo stres. Če si utrujen in moraš ostati produktiven, si privošči kratek spanec, ki naj ne bo daljši od 30 minut. V tem času se možgani znebijo nepotrebnih informacij, ki so shranjene v kratkotrajnem spominu. Če si moraš zapomniti veliko informacij, strokovnjaki priporočajo 20-minutni spanec. Vsekakor pa si poskusi vsako noč privoščiti dovolj spanca.
Pozitivne misli
Med študijem se osredotoči na pozitivno – opravljeni izpiti v poletnem roku pomenijo brezskrbno poletje, zaključek študija odpira karierne poti, vsak opravljen izpit pa tudi pomeni svojevrstno zmago. Bodi ponosen tudi na manjše dosežke, ki jih osvojiš v času študija in naj ti bodo motivacija za naprej. Vsi težki in stresni trenutki ter neprespane noči med izpiti bodo ob zaključku študija pozabljeni.
Stresu bi se najraje izognili, vendar je to skorajda nemogoče. Pomembno je, da prisluhnemo svojem telesu, poskrbimo za svoje telesno in duševno zdravje ter si v hitrem tempu življenja privoščimo tudi čas zase in odklop od obveznosti.
Odbor za izobraževanje Zveze ŠKIS
