Ponovno je tu december in s tem obdobje metanja denarja v zrak. Zakaj mečemo denar v zrak? Ker smo pripravljeni za 30-sekundni barvni spektakel odšteti kar 25 €. Mestna občina Ljubljana vsako leto za 5-minutni spektakel iz gradu zapravi skoraj 4500 €. Vendar visoke cene niso edini problem ognjemetov in pirotehničnih izdelkov.
Od 26. decembra do 1. januarja je dovoljena uporaba določenih pirotehničnih izdelkov prve kategorije. Prodaja, posest in uporaba izdelkov druge in tretje kategorije, katerih glavni učinek je pok, pa ostaja prepovedana. Ob tem policisti in zdravstveni delavci opozarjajo zlasti na nevarnost uporabe pirotehnike, če je ta narejena doma.
Akcija »Petarde? Ne, hvala!« poteka že sedmo leto zapored. Po šestih letih izpostavljanja trpljenja živali ob pokih petard se tokrat TAM-TAM v sodelovanju z agencijo Luna TBWA osredotočajo tudi na možne poškodbe ljudi zaradi metanja petard in negativnega vpliva pirotehnike na okolje. Zato sta se prestrašenim glavnim junakom letos pridružila deček s povito roko in deklica z zaščitno masko.
Največjo nevarnost pri uporabi še vedno predstavljata malomarnost in neupoštevanje navodil. Vendar lahko zaradi teh dveh razlogov zelo hitro pristanemo v bolnišnici s hujšimi poškodbami. Dve tretjini poškodovancev s pirotehničnim izdelki, ki jih obravnavajo v ljubljanskem kliničnem centru, sta stari od 10 do 20 let. Večinoma imajo poškodovane roke in obraz, dva do trije pa bodo posledice čutili vse življenje, ostalo so lažje poškodbe. Dolgoletno preventivno delo policistov, gasilcev, zdravnikov, društev za zaščito živali ter medijev kaže optimistične rezultate, saj je bilo lani v UKC Ljubljana obravnavanih ‘samo’ pet poškodb zaradi uporabe pirotehnike, kar je najmanj v zadnjih devetnajstih letih.
V času pokanja petard in ognjemetov so tako znova aktualni uporabni nasveti, kako hišnim ljubljenčkom in drugim živalim olajšati te za njih naporne dni. Pokanje živalim namreč predstavlja velik stres, s tem pa je ogrožena tudi njihova varnost. Živali poke slišijo precej bolj intenzivno in glasno kot ljudje, veliko bolj izostren sluh kot ljudje imajo tudi domači ljubljenčki, kot so mačke, mali glodavci, kunci in dihurji, še posebej ogroženi pa so psi. Ko so ti zaradi pokanja vznemirjeni, pri njih opazimo pospešeno dihanje oziroma sopenje, nemir in živčnost. Pogosto cvilijo in lajajo, uničujejo predmete, iz situacije pa poskušajo pobegniti.
Skrbniki psov pogosto ne vedo, kako naj jim takrat pomagajo oziroma kako naj jih pomirijo, saj lahko morebitno tolaženje žival samo še dodatno razburi, veliko živali pa v tem času celo pobegne od doma. Pirotehnika povzroča dezorientacijo divjih ptic in sprošča strupene emisije, ki jih lahko zadušijo.
Ognjemeti in druga pirotehnična sredstva ne škodujejo samo živalim, temveč povzročajo tudi precejšnje onesnaževanje zraka ter tako škodujejo našemu zdravju. Pri aktiviranju pirotehničnih sredstev se izločijo težke kovine, ogljik, žveplo in druge precej strupene snovi. Ti se pri eksploziji silovito sprostijo v ozračje v obliki reakcijskih plinastih produktov in pa zelo majhnih aerosolskih delcev. Prisotnost nanodelcev v zraku ogroža zdravje ljudi, predvsem otrok, ki jih tako radi pripeljemo na ogled ognjemetov oziroma jim priredimo lepo, a nezdravo zabavo na domačem vrtu. Ozračje dokončno očisti šele prvi dež, ki spere te nanodelce v zemljo in vodotoke. Nanodelci, ki jih vdihnemo, se deloma izločijo z izdihom, deloma pa prodrejo v krvni obtok. Kri jih raznese po vsem telesu, kopičijo pa se predvsem v organih, ki filtrirajo kri – v jetrih, ledvicah in vranici, kjer povzročajo različne zdravstvene težave. Nekateri nanodelci lahko prodrejo tudi v možgane in vplivajo na živčevje.
Kot piše v operativnem programu varstva zunanjega zraka pred delci PM10 Ministrstva za okolje in prostor, prispevek ognjemetov k emisijam kovin v ozračje sploh ni zanemarljiv, niti na letni ravni. Izračuni, narejeni v Veliki Britaniji, kažejo, da so leta 2000 v tej državi z ognjemeti in drugimi eksplozivnimi sredstvi v eni noči v okolje izpustili kar 7,6 odstotka celotnih letnih izpustov magnezija, šest odstotkov vseh letnih izpustov bakra v državi in 9,3 odstotka vseh letnih emisij kalija. Danes so ti procenti samo še višji.
Ker na mladih svet stoji, se zveza ŠKIS in študentje po Sloveniji zavedamo vseh negativnih vplivov pirotehničnih izdelkov in podpiramo akcijo »Petarde? Ne, hvala!«. Vsakršna uporaba pirotehničnih izdelkov ni samo velik izdatek, temveč predstavlja tudi grožnjo nam samim ter naši okolici. Tako pozivamo vse mlade, naj premislijo, kakšne posledice lahko ima en pok ali pa 30-sekundni ognjemet.
Odbor za socialo in zdravstvo Zveze ŠKIS
