V zadnjem tednu se veliko pogovarjamo o tem, o čemer bi se morali pogovarjati že mesece – vračanje študentov na fakultete. Ob tem se nam poraja kar nekaj vprašanj in skrbi, ki so povezane s tematikami, ki smo jih nagovarjali že v preteklosti – bivanjska problematika, študentsko delo, socialno-ekonomska ogroženost, strah pred morebitnimi okužbami in tudi samo duševno zdravje študentov. V članku je predstavljen sistem vračanja na fakultete, ki ga podpiramo na Zvezi ŠKIS, saj se nam ta zdi za vse najbolj optimalen. Predstavljene pa so tudi stiske, s katerimi se študenti soočamo že sedaj in ki se bodo z vrnitvijo v univerzitetna mesta še povečale. Ob tem želimo poudariti, da smo si študenti in si še vedno želimo vrniti nazaj v predavalnice, vendar ne moremo mimo objektivnih (predvsem) socialno-ekonomskih težav,  ki se ob tem pojavljajo in bodo verjetno marsikomu vračanje na fakulteto močno otežile ali celo preprečile.

KAKO NAJ BI POTEKAL ŠTUDIJSKI PROCES?

V študijsko leto 2020/21 smo študenti stopili precej negotovo, saj nihče ni točno vedel, kako se bo celotna epidemiološka situacija razvijala. Odločitev glede poteka študija je ostala v rokah posameznega visokošolskega zavoda in tako je tudi za študente različnih zavodov študij potekal različno. Nekateri so se odločili za poučevanje na daljavo, drugi v živo, nekateri za hibridni sistem. Za povrh vsega pa so se načini izvedbe prilagojenega izobraževanja med seboj razlikovali ne samo med zavodi (oziroma fakultetami), temveč tudi med oddelki, študijskimi programi in ponekod celo določenimi predmeti. To je študentom v že tako nepredvidljivem času predstavljalo še večjo stisko, naš študijski sistem, ki bi moral narediti vse, da študente zaščiti, pa je – zatajil.

Glede na vse izkušnje, ki smo jih v zadnjem letu in pol pridobili, na Zvezi ŠKIS najbolj podpiramo hibridni sistem, vendar na način, ki v prvi plan postavlja študente in njihovo specifično bivanjsko problematiko. Ker večina študentov v univerzitetnih središčih nima stalnega prebivališča in tam biva bodisi v študentskih domovih bodisi v najetih stanovanjih, je ključno, da se študenti sami odločijo, ali bodo študijski proces spremljali in opravljali od doma ali na fakultetah. Porazdelitve po abecednih seznamih ali drugih formalno oblikovanih seznamih so se jeseni izkazale za neučinkovite, saj so študija v živo na dvo- ali večtedenskih rotacijah obvezovale tudi študente, ki si zaradi zmede, splošne nejasnosti in neustreznega komuniciranja visokošolskega prostora konec poletja niso podaljšali najemnih pogodb. To je takrat to skupino študentov postavilo v nezavidljiv položaj. Za ostale študente, ki bivajo v študentskih domovih, pa je za obiskovanje študija v živo ključno normalno odprtje in funkcioniranje študentskih domov.

Zveza ŠKIS zato predlaga, da vsi visokošolski zavodi oblikovanje seznamov prepustijo organizaciji študentov, in sicer s pomočjo aplikacije, ki so jo že jeseni oblikovali na UM, vendar ta nato ni prešla v resno uporabo. Aplikacija namreč omogoča, da predavatelj razpiše dovoljeno število mest za študijski proces v živo, študenti, ki se le-tega lahko udeležijo, pa svojo prisotnost v aplikaciji zabeležijo do zapolnitve mest. Na tak način se tudi vodi natančna evidenca prisotnosti, kar lahko pomembno pripomore pri sledenju okužbam.  Zveza ŠKIS bi tu posebej apelirala, da študenti mesta za študij v živo kolegialno tudi prepustijo študentom, ki imajo možnost udeležbe v živo in hkrati nimajo ustreznih razmer za študij na daljavo (neprimerna tehnična oprema, manko mirnega prostora za študij idr.). Na tak način bi zavodi elegantno rešili problematiko hibridnosti, ki je strogo vezana na študentsko bivanjsko situacijo.

STISKE ŠTUDENTOV OB VRAČANJU NA FAKULTETE

ŽIVLJENJSKI STROŠKI IN ŠTUDENTSKO DELO

Velik del študentske populacije se zaradi želje po osamosvojitvi odloči za študentsko delo, ki je edini način, da lahko to dosežejo. Kot smo že večkrat omenili, je v času epidemije ponudba študentskega dela drastično upadla in ravno študenti so bili tisti, ki so bili prvi odslovljeni. Za boljšo predstavo – v letu 2020 je bilo za 22 % manj študentskega dela kot v letu 2019. To pomeni, da je mnogo študentov ostalo brez svojega najpomembnejšega vira prihodkov. Za primerjavo: dohodki iz študentskega dela so kar trikrat večji od sredstev štipendijske politike. Seveda je problematično že to, da morajo študenti sploh delati, da lahko študirajo, saj je državna pomoč v obliki državnih štipendij za najbolj socialno ogrožene študente prenizka. V času epidemije so si mnogi študenti, ki so izgubili službo v univerzitetnih središčih in so se bili primorani vrniti domov, morali delo za pokritje življenjskih stroškov priskrbeti tam. Vračanje na fakulteto za en mesec pa jim sedaj predstavlja oviro, saj nikakor ne bodo uspeli uskladiti študijskih obveznosti s službenimi. Dejstvo pa je, da je skoraj nujno, da mora študent v Sloveniji delati, da lahko preživi. Sama sreča pa je, da so si študenti v teh časih uspeli najti delo, ki ga – logično – sedaj ne želijo izgubiti.

BIVANJSKA PROBLEMATIKA
V kolikor visokošolski zavodi ne bodo omogočali hibridnega sistema na način, da si študentje sami izberejo, ali bodo študijski program obiskovali v živo ali po spletu, se bo veliko študentov znašlo v stiski. Za en do dva meseca študija si bodo iz danes na jutri primorani najti stanovanje ali pa se bodo morali dnevno voziti do visokošolskega središča. Oboje pomeni za študente iz danes na jutri visok dvig stroškov. Situacija zna tudi na hitro dvigniti cene najemnin, saj bodo študentje, ker študentski domovi ne nudijo možnosti prijave med letom (čeprav pa so zmožni med letom nuditi turistične namestitve), primorani iskati namestitve na trgu. Dodatna težava bi v tem primeru nastala, ker se najemnih pogodb večkrat ne da dobiti le za nekaj mesecev. Torej bodo študentje, ki bodo primorani iskati namestitve, oškodovani dvakrat. Prvič, ker bodo iskali sobo iz danes na jutri in bodo najemnine višje, drugič, ker bodo najemno pogodbo sklenili za več mesecev in ne bodo mogli v naslednjem letu oddati prošnje za sprejem v študentski dom, ali pa bo ta opcija nesmiselna, ker bi plačevali dvakratno najemnino. S tem se študentje zapletejo v neskončen krog bivanja v najemnih stanovanjih, ki so veliko dražja, posledično pa to pomeni več študentskega dela in manj časa za študij in druge dejavnosti.  Treba je tudi omeniti, da je odločitev za vračanje študentov na fakultete padla iz danes na jutri. Tukaj se nam poraja vprašanje – kako lahko študent sploh dobi primerno stanovanje v nekaj pičlih dneh?

TRANSPORT
Veliko študentov je prekinilo najemne pogodbe za sobe v študentskem domu ali stanovanje v univerzitetnem mestu, saj si tega stroška niso mogli več privoščiti. Posledično se bodo sedaj morali v kraj študija voziti bodisi z javnim potniškim prometom bodisi na drugi način. Zato bodo porabili veliko časa, motivacije  in denarja, ki jim ga že tako primanjkuje. Problematično je, da so si mnogi študenti na začetku študijskega leta priskrbeli polletno ali letno vozovnico, koristiti pa je dejansko niso mogli – kupnino pa jim bodo vrnili samo za obdobje, ko se javni potniški promet ni smel izvajati. Kaj pa ostali meseci, ko študenti niso smeli biti v univerzitetnih središčih (zaradi zaprtja regijskih oziroma občinskih meja, zaprtja fakultet idr.) in je javni potniški promet lahko deloval? Na Zvezi ŠKIS predlagamo, da se vsem študentom, ki so kupili letno oziroma polletno vozovnico za študijsko leto 2020/21, vrne kupnina, ki je sorazmerna neporabljenim vožnjam.

STRAH PRED OKUŽBO
Ob vračanju na fakultete je treba omeniti, da nimajo vsi študenti enakih bivanjskih razmer. Nekateri živijo sami, spet drugi pa z ostarelimi starši in/ali starimi starši, nekateri študenti pa tudi sami spadajo v rizične skupine. Zato ni presenetljivo, da se med študentsko populacijo poraja strah pred vrnitvijo v polne predavalnice, kjer obstaja možnost okužbe. Prav tako pogosto navajajo strah pred posledično nezmožnostjo opravljanja izpitov, ki bi jih lahko morebitna okužba prinesla. Na Zvezi ŠKIS spodbujamo pripravo jasnega načrta na nacionalni ravni, kako se bo v takšnih situacijah postopalo in vsem študentom omogočilo enakovredne pogoje za opravljanje izpitov.

DUŠEVNO ZDRAVJE
Duševno zdravje je eden izmed glavnih temeljev našega dobrega počutja in delovanja v skupnosti. Omogoča nam, da uresničujemo svoj potencial, gradimo odnose ter smo poklicno uspešni. Ko duševno zdravje peša, pešajo tudi ostali vidiki našega življenja. Že dlje časa opažamo, da na duševno zdravje študentov premnogokrat pozabimo. Različne raziskave tudi v slovenskem prostoru, sploh pa v trenutnem času, kažejo presenetljive podatke; raziskava NIJZ, UP in FF UL kaže, da kar 89 % študentov doživlja depresijo in anksiozna stanja, kar vsak četrti študent pa razmišlja celo o samomoru. Bistvena razloga za poslabšanje duševnega zdravja študentov sta predvsem dva: slabši materialni položaj in pomanjkanje socialnih stikov. Dejstvo je, da ne moremo pričakovati, da bodo študenti ob vrnitvi na fakultete prišli z enako zagnanostjo in motivacijo, kot pred epidemijo in uveljavljenimi ukrepi. Zato se nam zdi še toliko bolj pomembno, da se začnemo aktivno sistemsko soočati s to problematiko. Ob vračanju bo potrebna še toliko večja senzibilnost in podpora strokovnih delavcev do študentov, prav tako pa se mora na to odzvati tudi država z zagotovitvijo sredstev za izvajanje programov pomoči študentom in drugih mladih z duševnimi težavami. Prav tako spodbujamo vse visokošolske zavode, da svojim študentom zagotovijo ustrezno pomoč v obliki lastnih psihosocialnih svetovalnic.

SKLEP

Da, študenti si želimo nazaj na fakultete, saj je študij tam kvalitetnejši in učinkovitejši. Pomembni del študija predstavljajo tudi praktične in laboratorijske vaje, katerih manko se v  zadnjem letu čuti pri študentih. Socialni in akademski stiki omogočajo študentu uporabo znanja ter nadaljnji karierni in osebni razvoj. Problematike, ki se pojavljajo, so resnične stiske mladih ljudi, ki so na poti v odraslost in prevzemajo različne odgovornosti. Hitremu približevanju zaključka tekočega (spletnega) študijskega leta in ob nesigurnosti glede poteka prihodnjega se pojavlja ogromno socialnih in duševnih stisk. Študenti so skozi celotno epidemijo pokazali, da so se sposobni prilagoditi, a tako hitre in nedorečene spremembe puščajo posledice in spravljajo v stisko študente, ki se morajo za podporo obračati na svoje družine. Koriščenje študentskih bonov je močno upadlo, stroški hrane ostajajo isti, stroški bivanja oz. prevozov se povečujejo, študentsko delo je upadlo in pomoč s strani države ne zadostuje za kritje vseh potreb – medtem denar od subvencioniranih prevozov in obrokov ostaja.

Študenti so odgovorni in razumejo situacijo, niso leni, želijo študirati, ampak imajo različne stiske, ki jih pri tem ovirajo. Za naslednje študijsko leto potrebujejo natančna navodila in izdelan načrt, da se bodo nanj sploh lahko uspešno pripravili oziroma prilagodili epidemiološki situaciji. Velikokrat prezrti študenti izražajo podporo pri rešitvi trenutnih težav z vzpostavitvijo hibridnega sistema, ki to odločitev (ob poznavanju in tehtanju lastnih stisk) prepusti študentu samemu. Tako se zadosti trenutnim študijskim potrebam, hkrati pa študenti pozivajo državo, naj prisluhne in rešuje različne naslovljene socialne in duševne stiske. Odpiranje fakultet je PRVI korak k normalizaciji in kvalitetnejši izobrazbi, ampak je s tem povezanih še mnogo drugih področij, ki študente ovirajo in jim to preprečujejo.

Odbor za socialo in zdravstvo ter Odbor za šolstvo Zveze ŠKIS